[ Knjižni namig pošilja Borut Omerzel ] Bolgarski Kafka oziroma Gogolj, kakor tudi imenujejo Jordana Radičkova (1929–2004), bolgarskega pisatelja in dramatika, je od začetka decembra 2006 doma tudi v slovenskem jeziku. Gre za zbirko kratkih zgodb, v katerih je avtor ustvaril osupljivo podobo bolgarske vasi, njegovo pisanje pa so označili tudi za balkanski magični realizem, ki je poln folklornih elementov, fantastike in humorja. Radičkov parodira sloge in realnost, presega naravne omejitve, vse obrne na glavo, vzame objekte iz naravne dimenzije in konteksta, združuje nezdružljivo, podobe industrijske civilizacije z mitološko davnino. Skozi absurd in paradoks, ki sta bila zanj edina razumna pristopa v tem zanj dolgočasnem svetu, razkriva absurdnost sveta. Kakor pravi njegov slovenski založnik, knjiga po prodaji res ni velika prodajna uspešnica, zato pa vsi pravi knjižni sladokusci priznavajo, da gre za izborno branje in da avtor vsekakor sodi v kanon evropske literature ter s tem tudi njegovi prevodi v naš jezik. Za prevajanje je sila težaven zalogaj, tako na leksikalni (tvoril je številne neologizme, pogosto iz bolgarskih narečij) kot na skladenjski ravni, zato prevajalki čestitke za odličen prevod.
Radičkov je osrednja osebnost obnovljene bolgarske literature v šestdesetih letih 20. stoletja, po obdobju dogmatizma je prenovil zlasti moderno bolgarsko prozo in dramatiko. Z zbirkami novel in povesti Obrnjeno nebo (1962), Vroči poldan (1965) in Kruto razpoloženje (1965) je uvedel v bolgarsko prozo neepski pripovedni postopek s pretrgano zgradbo in nepričakovanimi obrati, z grotesko in parodijo je prikazal prepletanje tradicionalnega patriarhalnega življenja z modernim svetom. Je tudi avtor štirih dram in treh romanov, ki še čakajo na prevod v slovenščino.
Georgi Gospodinov, doktor literanih znanosti, član bolgarske Akademije znanosti in umetnosti, od leta 1993 urednik tednika Literarni vestnik in tudi kolumnist bolgarskega časnika Dnevnik ter verjetno eden najuspešnejših, vsekakor pa eden najbolj prevajanih sodobnih bolgarskih piscev (pri Beletrini je 2005. izšel njegov romaneskni prvenec Naravni roman), je za revijo Ampak marca 2006 na vprašanje, katere bolgarske pisce bi priporočil, na prvem mestu navedel Jordana Radičkova kot zelo pomembnega avtorja, kot enega najpomembnejših, najmočnejših sodobnih piscev.

In kje je sam pisatelj videl Bolgarijo, ki je od 1. januarja 2007 članica EU? Leta 1999 je v enem od intervjujev dejal, da jo vidi kot osamljenega belega severnega medveda, ki pluje na ledeni plošči sredi oceana, in da v zadnjih nekaj letih še niso naredili pomembnih korakov, da bi stopili z ledu, vendar pa so na pravi poti. Upajmo, da je imel prav. Sofija, glavno mesto Bolgarije, je namreč po njegovih besedah umeščena na osi London–Kalkuta in nekoč je bila del svilne ceste. Ta geografski položaj je dal mestu občutek odprtosti, pa čeprav je bila Bolgarija po 15. stoletju pogosto izolirana. Druga pot, ki prečka Sofijo – po njegovem mnenju enako pomembna, kot so človeške – je pot ptic selivk, znana kot »velika Aristotelova pot«. Po Radičkovu je univerzalno jedro Bolgarije treba iskati v stičišču teh dveh poti.

[ najljubši citat ] Neki čerkaški puščavnik, osamljen med kamni na planoti, je vsako noč videl, kako se mu neka čerkaška vaščanka smehlja in ga kliče. Loščila si je svetle zobe na kamenju in se zmeraj bolj smehljala. Neke noči puščavnik ni več vzdržal, prilezel je izza kamnov in isti trenutek ugotovil, da tam ne stoji ženska, ampak verbljud, ki si brusi zobe. Tako je izginil puščavnik, in čeprav so ga naslednji dan dolgo iskali, niso našli niti koščice - tam so našli samo eno ribjo lusko. Takrat so ugotovili, da širši kot je nasmeh, večja je možnost, da se prikaže verbljud.

[ Informacije ] Radičkov, Jordan: Kruto razpoloženje. (Jezik, v katerem je knjiga napisana: bulgarian) Prevedla: Eva Šprager. Slovenska matica, Ljubljana, 2006 (1965). ISBN: 961-213-156-2.