[ Knjižni namig pošilja Ide Hejlskov ] Carste Jensen je napisal pravo mojstovino. Gre za zgodovinski roman o življenju, smrti in vojni za morje, ki med drugim spominja na Mobby Dick Hermana Melvilla. Surovi, a iznajdljivi mornarji, „Mi“ iz naslova, prinašajo zgodbe z neke vrste morbidnim zadovoljstvom, ki bralca spravi do glasnega smeha in obenem do tega, da otrpne od groze. Namesto da bi se posvetili svojemu notranjemu življenju in da bi negovali svojo pobito in ranjeno psiho, gredo Jensensovi mornarji v svet in poskušalo biti dejavni.„Mi, utopljenci“ se začne 1848, sredi dima iz pištol in med bobnenjem topov v prvi šlezijski vojni, in se konča 1945, ko Royal Airforce bombandira neko ladjo. Pripoved, ki nas potegne v branje, sledi trem generacijam mornarjev iz mesta Marstal – in paru škornjev.Ko ladja Lauridsa Madsensa 1848 eksplodira, ga požene iz njegovih škornjev in ga zažene v zrak, toda Laurids spet pristane v škornjih. Njegove vojne izkušnje in nenavaden pomen škornjev bodo v nadaljevanju veliko bolj težili Lauridsa, kot bi to lahko domnevali. Kmalu zatem namreč izgine brez sledi in pusti za sabo škornje in družino. Njegov sin Albert, leta kasneje dovolj odrasel, se polasti škornjev in se odpravi v svet, da bi našel svojega očeta.Preden Albert, stoje v škornjih kot spomenik spominjanja na svoje življenje, umre, tako rekoč pade iz škornjev, je še priča temu, kako možje iz Marstala padajo v prvi svetovni vojni. Dediščina škornjev pa v prenesem pomenu gre naprej do Knuda Erika Friisa. Njegova mati noče, da gre fant na morje, a na njegovo odločitev nima vpliva. Tako se Knud Erik odpravi s svojo dediščino po Albertu in z malo grenkim srcem, samo zato, da bi kot nekoč Laurids pred njim srečal smrt, ljubezen in svoj lastni moralni razkroj.Ob teh treh junakih, ki so povezani po krvi ali po duhu, zgodbo o Marstalu dopolnjujejo tudi drugi mladeniči in mornarji. Kljub temu pa „Mi, utopljenci“ ni samo zgodba moških iz mesta. Tudi ženske igrajo vlogo, posebej še v drugi polovici romana, tako kot skupina kot tudi posamezno. Nek določen ženski lik jo moškim posebej grdo zagode. Najprej poosebljena sramežljivost, ki se kmalu najde v realni mori, ko želi izpolniti svoje sanje o velikem denarju. Kot nasedli ženski kapitan Ahab bori dolgi, težek in kočnon neuspešen boj z morjem.Proti koncu knjige postane napetost neznosna, toda Jensenu uspe, da vajeti trdno zadrži v rokah.

[ Informacije ] Jensen, Carsten: Vi, de druknede. (Jezik, v katerem je knjiga napisana: Dansk) Gyldendal, Danmark, 2006 . ISBN: 13-978-87-02-04723-3.