[ Knjižni namig pošilja Ana Pavec ] Avstrijska pisateljica Christine Habernig, roj. Thonhauser, z umetniškim imenom Lavant, v dveh kratkih zgodbah slika svet svojega otroštva na podeželju, v svetu revščine in bolezni. »Otrok« govori o ubogem dekletcu, ki zaradi »bolezni revežev« – skrofuloze – trpi na otroškem oddelku bolnišnice. Tam se srečuje z vrsto njej nerazumljivih pojavov, dogodkov, pravil, ki si jih razlaga po svoji otroški pameti in s predstavami iz sveta, iz katerega izhaja. Ima čisto preproste otroške želje - po sprejetosti med drugimi otroki, po tem, da bi ga odrasli imeli radi in ga priznavali, da bi bil lep, simpatičen, da bi starši kmalu prišli ponj. A njegove govorice čustev nihče ne razume in tako se nima kam zateči. Živi v dobri veri, da mu bo pomagal občudovani doktor primarij s čarovnijo, s katero bo konec pekočih oči, kratkovidnosti, ždenja v bolnišnici, štrenastih las in večne zavrženosti od drugih otrok. S težkim srcem dočaka mater in odhod domov. »Podtaknjenček« pa prikazuje svet, v katerem so močno prisotne vraže kljub krščanskemu izročilu; nema Zitha, nezakonska hči dekle Wrge, velja za »podtaknjenčka«, otroka, ki ga je s pravim zamenjalo vodno bitje, ko je bila mati odsotna, čeprav je le žrtev praznoverja. S svojo nežno dušo osvoji srca drugih otrok, pa tudi nekaterih odraslih, ne more pa prepričati trmastega hlapca Lenza, ki osvaja njeno mater. Ta jo ima še naprej za nebodigatreba, ji ne prizna mesta v družini, vse dokler z lastno smrtjo ne reši sestrice utopitve.

[ najljubši citat ] Kdo bi pa tudi mogel doumeti, kaj vse si takšenle pamžek izmisli v svojih nemih dolgih dnevih?

[ Informacije ] Lavant, Christine: Otrok / Podtaknjenček. (original language: nemščina) Anja Uršič (prevod). Mohorjeva, Celovec, 2006 (1998). ISBN: 3-7086-0214-5.