[ Knjižni namig pošilja Magdalena CUNDRIČ ] Ali je vera stvar srca ali  predpisov, napisanih v svetih knjigah, oziroma verskih priročnikih? Se mora človek držati predpisov vere tudi za ceno osebne svobode, ljubezni, prijateljstva? Je prav, da je različna veroizpoved družbena pregrada? Nepremostljiva pregrada med dvema, ki se imata rada?  To je le nekaj tem, s katerimi se ubadajo protagonisti romana Gora.Kraj dogajanja je Indija, verski skupnosti, katerih pripadniki so osebe romana, sta Hindujci in Brahma samadž. Brahmanizem je druga stopnja indijske religije, (prva je vedska), hinduizem pa je tretja stopnja. Za obe velja sistem kast, kar pomeni zaprt družbeni sloj, ki s strogimi pravili določa in omejuje svoje delovanje do drugih slojev. Eno najstrožjih pravil je, naj se pripadniki ene kaste ne bi poročali s pripadniki druge.  Gora je  glavna oseba romana, njegov prijatelj, skorajda brat, je Binoj. Gora postaja vse bolj zagrizen, pravoveren Hindujec, medtem ko se Binoj spreminja v vse bolj liberalnega. Tudi pod vplivom novih sosedov, ki niso Hindujci pač pa pripadajo Brahma samadžu. Binoju je družba sproščenih deklet vse bolj všeč, zaradi česar pride do nesoglasij med njim in Goro, kasneje, ko Binoj izrazi željo, da bi se poročil z Lolito,  pa tudi med njim in družbo. Oba, Binoj in Lolita, pa tudi cela Lolitina družina postanejo tarča napadov, obrekovanj, zgražanj. Hindujec   naj bi se poročil s pripadnico Brahma samadža? Da bi obvaroval Lolito še hujše sramote, se Binoj, po hudih notranjih bojih, odloči prestopiti v Brahma samadž, toda Lolita  ….  Gora se v strahu, ker začuti nagnjenje do Sučarite, najstarejše hčerke sosedov, pripadnikov Brahma samadža, odpravi od doma. Pot ga zanese v revne indijske vasi, kjer zgrožen spoznava revščino, zatiranje in izkoriščanje revnih prebivalcev in se, ker bi jim rad pomagal, celo znajde v ječi. Njegov hinduizem pa se še krepi.  Na koncu romana pa ga čaka osebno odkritje, ki postavi vse njegovo dotedanje življenje, predvsem pa verovanje, na glavo. Prvi trenutek po razodetju je opisan takole: ″Ni vedel, kdo je in kje stoji. To, kar je imenoval preteklost, se je zdelo neresnično ….″. ″Ni imel ne matere ne očeta ne prednikov ne domovine ne svojega naroda niti Boga ne.″ Pa vendar ….  Gora je roman o dozorevanju, osebni rasti, hudih notranjih bojih, ko se človek znajde razpet med toge, neživljenjske zahteve družbenih predpisov ter osebne želje, predvsem prijateljstvo in ljubeznijo. Govori o ljudeh, ki so skozi trpke življenjske preizkušnje dosegli uravnoteženost in modrost ter o drugih, ki so v imenu vere pripravljeni javno ožigosati in osramotiti vsakega, ki jim ni po volji, v sebi, na skrivaj, pa so šibki značaji, nemalokrat pokvarjeni, ozki, sebični, kar je še najhuje, pa se tega niti ne zavedajo. Govori o ničvrednem položaju žensk, o razkolu med osebno svobodo in religijo. Razgalja občečloveške značajske poteze.      

[ najljubši citat ]    » Ti bi rad kakor Angleži videl ženske povsod: doma in zunaj v svetu, na kopnem in na morju in v zraku, pri naših obedih, naših zabavah in našem delu -in to bi imelo za posledico, da bi končno ženske zasenčile moške in bi bil tvoj nazor prav tako enostranski, samo v nasprotni smeri.« (str. 85)  »Ni lahko na tem svetu presojati uspeh kake stvari,« je odgovoril Binoj. »Indija je poskusila socialni problem rešiti na en način, namreč s sistemom kast. S to rešitvijo se še ukvarja predočmi vsega sveta. Evropa nam še ne more ponuditi ničesar, kar bi bilo ustreznejše, kajti tam ni družba nič drugega kot nenehen boj in prepir. Človeška družba še zmeraj čaka na končni uspeh rešitve, ki jo je ponudila Indija.« ( str. 89)  »Če vidimo, da koga odnaša voda, kaj ni naša dolžnost, da ga spet zvlečemo na breg? « je odvrnil Haran. »Metati kamne vanj ni isto kakor vleči ga na breg,« je rekel Pareš babu. (str. 195)   »Kaj ni resnica  večja kot vse lažnive besede? Naj zmota ostane v veljavi samo zato, ker sem jo večkrat ponovila? Zdaj, ko sem spregledala, da je bil moj prejšnji pristanek zmota, ne morem vztrajati pri njem Če bi to storila, resne bi ravnala prav.« (str. 204)   ″Če se ljudje razlikujejo po nravnih lastnostih ali drugače v zunanjih ali notranjih potezah, to ne ovira njive zveze. Zakaj bi jih potem ovirale nazorske ali verske razlike?″ (str. 285)   

[ Informacije ] Tagore, Rabindranath : Gora. Cankarjeva založba, 2005 . ISBN: 961-231-492-6.