[ Knjižni namig pošilja stéphane gödicke ] Danes bomo govorili o klasiku. Gremo! Zgodba pripoveduje o Patricku Batemanu, borznem posredniku na Wall Streetu, z Rolexom, Ray-Ban očali in kokainom. Roman je razdeljen na kratke sekvence, ki se vse začnejo z minucioznim opisom oblačil Batemana in njegovih prijateljev ter kolegov. Gre za svet, v katerem se vsak definira skozi svoja oblačila, blagovne znamke (vedno morajo biti najdražje), restavracije, v katere redno zahaja, svoj fitness center, ki ga dnevno obiskuje, in Hi-Tech naprave, ki jih kupuje. Roman deloma sestavljajo seznami lastnih imen, kar je na začetku nadležno, kasneje pa začne hipnotizirati. Toda bralec se pogosto zasači pri tem, da lastna imena preprosto preskoči. Od neke določene točke začneš dvomiti. Je Bateman sploh normalen (če odštejemo modne bolezni današnjega časa)? Na neko nedolžno vprašanje namreč odgovori, da bo svojemu sogovorniku odsekal glavo, toda to se zgodi popolnoma neopazno. Takšni prizori se pojavljajo vedno pogosteje, ne da bi jih kdo komentiral, in tako se začneš spraševati, kakšen pomen jim naj pripisuješ. Sanje, psihotični delirij? A te stavke sploh zares izgovarja? V tem primeru bi bila njegova okolica tista, ki bi potrebovala psihiatra … Ko ubije brezdomca, Shar-Peia ali njegove prijateljice, ne veš natanko, če se je to zares zgodilo. Ravno zaradi te narativne negotovosti je roman sprejemljiv, kljub stranem, ki ti grozljivo požirajo živce. Je Batemanova duševna bolezen sanje ali realnost? Zame je to vprašanje jedro romana, ki nima niti razvoja, niti dogajanja, niti jasnega konca.

[ Informacije ] Easton Ellis, Bret: Ameriški psiho. (Jezik, v katerem je knjiga napisana: Englisch) Prevod: Jure Potokar. Ljubljana,