[ Knjižni namig pošilja Sonja Koranter ]  »Inja je zelo nevarna dežela,« pravi Milan Dekleva, zame je tudi knjiga »premen«, knjiga oblik  dogodkov, spoznanj in metamorfoz. Inja Slavice Šavli je velik šotor za ljudi, ki imajo posluh za glasbo vesolja in veselje do doživljanja. Vse to te zajame, če bi hotel ali ne, ko listaš po pesmih, se potapljaš v neznane svetove, nasmihaš čudežu – v pesmi pesem. In tako blodiš, med verzi; iščeš meje, se sproščaš ob nenehnem pesniškem dežju. »//Eno temo prespiš/ ko sence iz damasta zbirajo kaplje,«// pravi pesnica, ko zadeneš ob prvi rob, in ko //besede izdolbejo luknjo, luknjico//, da se trudiš razumeti, kaj in čemu vendar je lepše in boljše, ali kakor pravi pesnica://si izpeljal pozdrav iz mrkih svetov,.// Tako nas slepe in gluhe vodi dalje, ali kot pravi:// Podaljšati korak zgodaj pomladi,/ ko je zelena barva trave rjavkasta/ in se s strmine podi lansko listje.//, po zemlji, med zvezdami, ali kakor se počutiš – med vesolje pesmi. Bogastvo besed, iluzija nekega sveta, ki ne izgine, če tega sam nočeš. In spet je tu naslednji rob »nevarne dežele«, in // se v žilah nepozabe zgoščajo/ pričakovane napetosti, / ki se morajo pogoltati./ Časi meseca, ki ti posekajo drobovje.// S pesniško zbirko v roki se tako »kotalim« med verzi, ker bi na vsak način hotela izgnati lastnika smeti iz duše, da bi se s čistostjo lahko nadejala nadaljnjih povezav med verzi, med pojmi, med zakritimi sencami tkanine verzov. Ampak tako enostavno to ne gre. Pesnica se upira, s svojo neko, ali kot pravi:// nek urnebesen glas je tam,/ morda glas prazemlje»// novo kartografsko zamejitvijo sveta, ki nima dokončne oblike in je kakor zmuzljiva esenca. Čutiš jo v ustih, sladko-grenko začimbo nevsakdanje vsakdanjosti.  Z Injo je tako: potopi te, razkosa na praatome, te kakor ovijalka zadrži na svojem drevesu, te sprašuje o času, nenavadnostih, deli na vzhode in zahode, nikakor  pa te ne zapusti ob enem branju. In če občasne banalnosti zvenijo kot napad na pesniško tkivo, se v naslednjem verzu razblinijo, ali kot najbolj potrebna stvar na svetu, ugnezdijo v  svetiščih pesniške duše. //Dear Slavica, / Helene ima sestro,/ Viktor pogreša sestro./ Bog ima sestro./ Včeraj mi je pripovedoval o njej.//   In  //The Magic Time / Hočeš vse spremeniti v pesem.// , besede spet, kot bi bile lepilo misli, gnetejo novo podobo, nove ljudi, nove cvetove, //Vrt je poln lilij, nagneš se čez ograjo,/ navihani trakovi sonca/ sedajo mehko pod kolesa,/ peljejo se lilije.//   Na Zemlji brez meja, na sončni strani neskončnosti se ponuja pesniška zbirka Inja, zame tudi knjiga premen, zbirka nenavadnih in nepredvidljivih kaotično-modrih idej in spoznanj,  modro – modrih misli, kjer se lahko s pomočjo pesmi meditativno predaš  urejevanju novega sveta. Pa četudi na »atomski pogon!« , z neznanimi imeni in deželami.  

[ najljubši citat ] Nekaj verzov iz pesmi The Magic Time
Hočeš vse spremeniti v pesem./ Se odveže muza z zapeljivim nasmehom./ Pišeš hitro kot norc. Nečitljivo./ Ko bereš za sabo, ti nič ni jasno./ Pišeš iz nezavednega. Razumeli bodo./ itd....itd....

[ Informacije ] Šavli, Slavica: INJA. Milan Dekleva - spremna beseda. GOGA, NOVO MESTO, 2008 (2008). ISBN: 978-961-6421-61-4.