[ Knjižni namig pošilja Slavica Savli ] Hipodrom, ki ga je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo kot najboljšo pesniško zbirko leta, sestavljajo pesmi o svobodi, o preizkušanju svobode, o pristajanju na svobodo v kraju srečevanja. Zapisovalec jo dokumentira s pozicije polža na kasaški progi, električnega podrhtevanja mišic dirkalnega konja, muh, ki mu lezejo po očesu, ljudi, ki med pogovorom zehajo in omedlevajo. Hkrati so to verzi o uporu, ki se kaže kot razkopana tla, nagrizene deske na ogradi, slikanje Stalinovega portreta ob zavedanju, kdo je, in nenazadnje se upor kaže tudi kot preizpraševanje dojemanja mitov, ki sprožajo dogodke izven časa, v katerem so nastali. Od izmišljenih ljudi ostajajo relikvije in dejanja. Pesnik z več citati, s portretiranjem zgodovinskih osebnosti, z variiranjem motivov, da nas vsak molk prebada, vsako brezbrižno dopuščanje prizadeva, in z ritmičnim ponavljanjem fragmentov ustvari napeto branje o smrtni izčrpanosti, o norosti, ki paralizira in »gestah, s katerimi se ohranja dostojanstvo na robu razpada.« Izostren subjekt se srečuje s ponavljanjem drhtljajev v njihovi neznosnosti: »Trr, trr, trr. / Da nobena metafora / ne more ostati / samo metafora.« Avtor od posameznika pričakuje, da se zave učinkov in posledic fanatizma, tako religioznega kot političnega ali gospodarskega in da ne prezre posledic nezavedanja, ki ga nekdo zna vedno izrabiti. Komeljevo pisanje je angažirano, v Pesmi o zidu, zidu pravi: »narediti korake /…/ Tukaj, kjer so človeške besede / sproti zasipane s peskom«. Knjiga za branje, branje, branje.

[ najljubši citat ]
»Nekdo pokliče moje / ime. / Nič v meni / se ne / odzove. / Ni se mi treba pretvarjati niti, / da nisem slišal. / Ni se mi treba pretvarjati niti, / da nimam imena. / Ni mi treba vzpostaviti niti notranje distance, / ne kritične ne nekritične. / Niti ... / Ni me treba niti iskati. / Dlje sem. Zapustil sem tudi podobo / človeka s tem samogovorom. // Ne glede na to, da me ni: / za oči, ki me gledajo očitajoče / ali ljubeče / ali obupano, / in za oči, ki me ne vidijo / in zrejo očitajoče / ali ljubeče / ali obupano, / ni to nobena resnica.« Iz pesmi Verzi dezerterja

[ Informacije ] Komelj, Miklavž: Hipodrom. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006 . ISBN: 86-11-17397-x.