[ Knjižni namig pošilja Slavica Savli ]
Nesporno največja slovenska pesnica piše moderne balade, portrete družbe, kjer se zdaj preštevajo in razdeljujejo češnje, zdaj življenja, zdaj mrtveci. »Ti so moji, ti so tvoji, ti so pa njegovi.« Ne le vas, mesto, tudi družina nastopi kot zatočišče vsakršne izkrivljenosti. Ljudske skupnosti v teh pesmih ohranjajo tradicijo in varujejo red, ki je trden in ogromen kot gora. Izstopajočega posameznika praviloma izločijo, zelenega jurija kamnajo, dekle skurijo, saj je coprnica, desetnico poženejo zgolj čez prag. Žrtev se vrača, ogleda si roke, usta, oči svojih teptalcev, včasih jih energično pogubi. Prehod iz žrtve v rablja je globoko motiviran, a zgodi se mimogrede, v kraju pomladi, pod milim soncem. Krogi maščevanja so v pesmih izklicevani z refreni, njihovi sprožilci so zakoreninjene usedline, v verzih izražene s prastarimi ljudskimi reki, ki so pravzaprav mera ljudi, so vzorci in cikli utečenega ponavljanja, že tako naravni kot menjave lune, kot prehajanje dneva v noč. Pesnica problematizira avtoritarni red, ki je prešel v red zaradi reda, in razvil skupnost topoumnih fobistov. Zagovarja šibke. In nepredvidljive ženske, ki so s strani množice označene kot potencialna nevarnost, pri njih se nikoli ne ve, kaj bodo storile, če nabirajo pelin, bo nekdo zastrupljen. Avtorica govori o svetilkah, o otrocih, o katerih velja, da jih je za potolčt, dokler so ranljivi, ker upornost in drugačnost morata biti izničena ali vsaj zlomljena. Vzdušje, ki vstaja v pesmih, polnih veselega ritma, je vzdušje zapuščenega rova v podzemni jami, kjer osamljenca motri sto mrzlih ok. Lahko sodimo, da je to napeta mračnost, ki je Tam. Ne tu, kjer cvetijo sončnice tako, da so se ljudje kar identificirali z njimi. A tudi o teh je avtorica nekaj zapisala. Kakor ima Avstrija kritiško pero Thomasa Bernharda, ima dežela na sončni strani Alp analitično besedo v pesmih in pravljicah Svetlane Makarovič.

[ najljubši citat ]
»Jaz bom tebi iztaknil oko,
ker mi je napoti zelo,
ker mi je napoti zelo,
saj je na svetu tako.«

»I shall gouge out your eye,
for it is much in my way,
for it is much in my way,
for it so is in the world.«

»Ich werd dir das Aug ausstechen,
weil es mir sehr im Weg ist,
weil es mir sehr im Weg ist,
so ist es eben auf der Welt.«

[ Informacije ] Makarovič, Svetlana : Samost. Aloneness. Alleinsein. Izbor. A Selection. Eine Auswahl. Foto – Miha Fras. Translated by Alan McConnell-Duff, übersetzt von Ludwig Hartinger. Slovene Writers' Association, Ljubljana, 2008 . ISBN: 978-961-6547-26-0 .