[ Knjižni namig pošilja Slavica Savli ]
Bralec se zlahka prileže liriki, v kateri se pesniška oseba čudi bivanju, preiskuje skrivnosti semena in se sprašuje, katere oblike se skrivajo v njem. Morda je notri drevo, ki bo stražilo reko … Bo izstopil človek ali mavrica? Ali 598 iglic? Lirski subjekt teh pesmi prikazuje lepoto in krhkost medsebojnih stikov, premišlja o drsečem času, pogosto spregovori o orfejskih zadregah, o glasu, ki noče priti, o obdobjih, ko meče kamenčke v prazno. Nemalokrat se v njem vzpostavi narcis in ta se količi, vleče žico, se širi do Berlina, do sarajevskega bureka, do soli v Krakovu. Avtor ne uporablja verzalk in tudi zato pesmi delujejo kot prosojni dihi in so močna protiutež dnevu, ki ga sestavljajo agresivni medijski nagovori.

[ najljubši citat ]
»bila je pesem o iglicah, ki jih je (nes)končno.«

[ Informacije ] Štucin, Jože: brez prič. Goga, Novo mesto, 2009 . ISBN: 978-961-6421-75-1.