[ Knjižni namig pošilja Tarik Bary ] Znani umetnik Mohieddin Ellabbad predstavlja bralcem s svojo čudovito knjigo Das Notizbuch des Zeichners (Risarjeva beležka) novo in lepo obliko otroške literature. V svojem delu Ellabbad pojasni svoje lastne spomine na dogodke in kraje, ki so se mu na tak ali drugačen način vtisnili v spomin. Knjiga deluje kot avtobiografija posebne vrste. Gre namreč za avtobiografijo čutov, spominov in vtisov. Tu se vprašamo, kako je lahko Ellabbad v svojem spominu, zavesti in čutih ohranil vse te zelo podrobne detajle in nežne vtise, na katere vsi, ko odraščamo in ko se srečujemo z večjimi in manj lepimi stvarmi, pozabimo.  Ellabbad piše o vseh teh majhnih delcih spominov, kot so npr. stare fotografije, na katerih so ljudje oblečeni v tradicionalna egiptovska oblačila, kot je gilbab (neke vrste predpastnik), in imajo okoli glave zavezane trakove. Zraven je tudi neka stara razglednica z znamko, ki prikazuje sliko kralja Fuada. V njegovem spominu pa obstaja tudi neka avtobusna vozovnica.  Avtor preide iz svojih spominov v svoje sanje, zgodnje vtise, vse do začetka razumevanja sveta z vidika majhnega dečka in perspektive prvih dogodkov nasploh: prva mesečna žepnina, prva beležka in prva ljubezen – kako se je začela in vse do prvega dotika. Dogodki, ki so opisani v knjigi, so nedvomno preprosti. Predvsem so preprosti v filozofskem načinu. Vse te sanje in prve pripetljaje je avtor prikazal na zelo spreten način. Pojasnjuje namreč razvoj svojega odnosa do njih od prvega hipa dalje, in sicer od takšnih trenutkov, ki sta jih njegov spomin in njegova domišljija aktivnejše spremljala. Tako so bili ti trenutki prej izmišljeni kot pa resnični. Nato napreduje do tistega trenutka, v katerem takšni prvi dogodki postanejo brez otroške domišljije resničnost. V tem hipu so stvari manj lepe. Vse – brez izjeme – postane normalno. Resnično napeto je to, da avtor kot risar vodi bralca od spominov in pripovedi vse do nauka. Bralca želi poučiti, naj življenje sprejme kot resničnost, kot predstavo, spomin, fotografijo, barve in dotik, kot vtis, razlago ter kot tehniko. Za Ellabbadov slog sta značilna preprostost in jasnost, usmerjen je v bralca. Zanj je značilen tudi vzgojni nauk, ki smo ga vajeni od staršev ali učiteljev. V tej knjigi to ne pride izrecno do izraza, vendar je poduk v didaktični obliki vpet v delo. Besedišče je preprosto in jasno. Težje besede so razložene v besedilu in ne v opombah. Zaradi tega je besedilo tudi lažje berljivo. Risbe in besedilo so med seboj tako prepletene, da risba postane tako rekoč besedilo in besedilo risba. Spomini in delovne tehnike vplivajo med seboj, tako kot medsebojno vplivajo lažje in težje kot tudi poznane in neobičajne podrobnosti. To je verjetno tudi vzrok, zakaj sta nemška verzija in arabsko izvirno besedilo izšla v dvojezični knjigi.

[ Informacije ] Ellabbad, Mohieddin : The Illustrator’s Notebook. (Jezik, v katerem je knjiga napisana: English) Groundwood Book, 2006 . ISBN: 978-0888997005.