O nas
Ideja virtualne knjižnice je nastala iz potrebe, da bi posredovali med knjižno in internetno kulturo. Literarno dogajanje in internetno skupnost bi si naj zamislili na nekem skupnem polju, da bi pokazali, da si individualizem in oblikovanje skupnosti že od nekdaj ne nasprotujeta: zasebnemu branju nekega čtiva je vedno sledila izmenjava mnenj z drugimi bralci.
Projekt je zrasel tudi ob trenju mnenj vseh, ki smo ga osnovali. Na eni strani pisatelji in intelektualci, na drugi strani strokovnjaki za medije in tehniki, ki so v diskusijo vnesli svoje lastne izkušnje. Nastal je projekt, ki je bil prvotno in v jedru naravnan na posredovanje in na to, da prekoračimo meje.
Že od začetka je bil cilj "Virtualne knjižnice" ustvarjanje instrumenta informiranja kot tudi igranja. "Virtualna knjižnica" bi naj etablirala forum za izmenjavo mnenj o knjigah, na katerem lahko vsak bralec po svoji želji oddaja namige o knjigah, ki so vredne tega, da bi jih brali tudi v prihodnosti.
Ideja o razvoju "Virtualne knjižnice" je nastala kot nadaljevanje projekta, ki se je odvijal leta 2002 na Collegium Helveticum na švicarski Tehniški visoki šoli v Zürichu v sodelovanju z literarnim gostom Walterjem Grondom. Projekt se je spraševal po vplivu orodja za pisanje na proces pisanja v znanosti in literaturi: pisanje na spletu. Literatura v digitalni dobi. Rezultat projekta, pri katerem sta sodelovala tudi Neue Zürcher Zeitung online in ZKM Karlsruhe, sta tudi dva zvezka knjige, izšle pri založbi Haymon v Innsbrucku.
Med udeleženci je bil tudi literarni kritik Beat Mazenauer, ki je svoj prispevek razvijal naprej skupaj z Adijem Blumom in Tr51.com pod imenom Encyclopaedizer kot prostorsko inštalacijo z neposredno povezavo na globalno omrežje.
Jeseni 2002 sta začela Beat Mazenauer in Walter Grond načrtovati obsežen nadaljevalni projekt "Branje na spletu. Razvozlati in razumeti v dobi infomacij", interdisciplinarni podvig, ki naj bi zaobjel raziskovanje, umetnost, medije in tehniko in ki že žanje sadove v obliki nove serije izdaj (knjig / spletnih strani) pri založbi Haymon v Innsbrucku: http://www.lesenamnetz.org.
"Virtualna knjižnica" je del vedno bolj razširjenega projekta "Branje na spletu". Z upoštevanjem najrazličnejših aspektov v najrazličnejših oblikah vprašanj bi naj prišla do dna in preverila vprašanja o branju in razumevanju v dobi medijev.
- Kako se v digitalni dobi spreminjata branje in bralec?
- Je razumevanje zanemarjeno, če bralna kompetenca ni več izključno naravnana na pisano besedo?
- Ali v digitalni dobi razpada in se razkraja tradicionalni pojem branja, in sicer s tem, ko le-to vključuje druge čute in na socialno učenje meče neko novo luč?
- Kako se orientiramo v svetu, v katerem se med seboj strašno hitro mešajo najrazličnejše kulture in kulturne tehnike?
- Kot prvi korak sta želela Grond in Mazenauer odpreti blog v nemščini, v okviru katerega bi avtorji in kritiki s poantiranimi komentarji priporočali knjige kot čtivo.
Potem se je pridružil Andreas Kohli, ki vodi multimedijsko podjetje Belleville AG v Zürichu in je skupaj z Martionm Rothom za EXPO 2000 razvil uspešno tehnologijo fotobota. Oba sta prišla z idejo, da bi fotobot uporabili pri avtoportretih bralcev in ustvarili spletno platformo, na kateri si lahko vsak bralec uredi svojo lastno knjižnico. Iz popolnoma literarnega projekta se je razvil omrežni projekt, interaktivno presečišče z javnostjo. "Virtualna knjižnica" se približa bralcem in ne obratno:
Knjige so ljudje: povej mi, kaj bereš, in ti povem, kaj si
Posredovanje Helge Nowotny, sociologinje in v času projekta "Pisanje na spletu" vodje Collegium Helvetium, je spodbudilo razširitev v evropski prostor. 'Virtualna knjižnica' je bila uresničena multimedialno v večih evropskih deželah, da bi v sliki in knjigi spodbudila komuniciranje preko meja jezikov.
V ta namen je bilo ustanovljeno združenje p&s, evropsko sestrsko združenje švicarske mreže "p&s - mreža za kulturo". To združenje je interesna skupnost umetnikov, znanstvenikov in tistih, ki se prepoznavajo v delu na področju kulture na presečišču med tradicionalnimi in novimi tehnikami v kulturi.
Kot partnerja sta se pridružila Institut d'Allemand d'Asnières na Sorbonne Nouvelle Paris in znanstveni kolegij Collegium Budapest. Vsem trem organizatorjem je nato uspelo, da je bil projekt oktobra 2004 sprejet v program za vzpodbujevanje kulture pri Evropski uniji.
Avgusta 2006 se je Evropska komisija odločila, da bo tri leta podpirala nadaljnji razvoj readme.cc v programu Kultura 2000. Z novim sloganom "Evropski forum za bralce" se želi virtualna knjižnica geografsko v Evropi razširiti. Nove lokacije (Hamburg, London, Praga, Firence, Maribor, Kopenhagen) in nove literature razširjajo zbirko knjižnih namigov in širijo njihov nabor po vsej Evropi.
Naslednji partnerji bodo readme.cc razvijali med leti 2006 in 2009:
- Avstrija / vodja projekta / p&s melk.
- Francija / Sorbonne Nouvelle, Paris.
Partnerji:
- Maison des Sciences de l'Homme, Paris
- Université Catholique de l'Ouest, Angers
- Nemčija/ Literaturhaus Hamburg
- Češka / Stredoevropsky dialog (Central European Dialogue), Praga
- Danska / Oversættelsescentret - Københavns Universitet/ Translation Center,
University of Copenhagen
- Madžarska / Kodolányi-Janos Gesamthochschule Székesfehervár
- Zentrum für interkulturelle Studien Fürstenfeld kot koordinator težišča Alpe- Adria: južna Avstrija / Slovenija / Italija.
- Italija / Fondazione Rinascimento Digitale Florenz
- Slovenija / Univerza Maribor
Živahna kultura prevajanja, ki jo poznajo posebej še nemško govoreče dežele, bo tako idejno vsaj na ravni knjižnih namigov razširjena po vsej Evropi.